»Ta način se mi je zdel primernejši, ker se s temi deli morda nekdo prvič sooči in lahko na njih vadi, kako razumeti in dojemati umetnino. Vsaka umetnina ima več perspektiv. Vsaka bi lahko bila v vseh od petih kategorij, ker vsaka po svoje nekaj izraža.«
»Mislim, da imamo včasih napačen vtis, kaj umetnost je in kaj je bila. To so stvari, ki so bile v sobah, v dvoranah, del družinskih dediščin. Tudi sami umetniki niso bili le to, ampak so bili ljudje, ljubimci, raziskovalci, eksperimentatorji in v umetninah se vse to vedno odraža.«
»Ko sem bil v karanteni in bral novice, mi je pogled na ta obraz prav dobro del. V tem sklopu sem želel pokazati, da imamo cel rang čustev, pri katerih so ena ustvarjalnejša od drugih.«
»Včasih je to ravnodušnost, zdolgočasenost, včasih pa so tu čustva, ki so skoraj proste asociacije. Ne moremo vedno vedeti, kaj bo kdo pred sliko doživel: ali ga bo vznemirila ali pomirila.«
»In tudi pri slikah je pomemben obrtniški vidik. Gre za spretnost, geometrični princip, ki ga umetnik mora obvladati, da zgodbo učinkovito pove. S tem pa spet pokažem, da lahko na umetnost gledamo z več vidikov – nekaj so čustva, nekaj pa praktične stvari.«
»Pri teh barvah se mi je zdelo pomembno poudariti, koliko stvari jim je nekoč uspelo doseči brez sodobnega znanstvenega besednjaka.«
»Zdi se mi, da je človek začel stremeti k učinkovitosti. Procese smo zelo poenostavili. Kot se je družba spreminjala, se je tudi umetnost.«
